BOHINJSKA BELA
»Idila majhne vasi z neokrnjeno naravo, blizu vrveža Bleda pa vendar zadosti daleč, da lahko vsakdo najde tudi mir.«
 Bohinjska Bela leži v jugozahodnem delu Blejskega kota, v kotliču, ki ga je počasi izdolbla Sava Bohinjka. Na južni strani ga obdaja skalni del Jelovice, iz katere izstopa markantna pečina Babji zob, imenovana po skalnatem osamelcu, ki se pne visoko nad brzicami Save. Na severu dolino omejujejo prepadne stene južnih obronkov Pokljuke. Na obeh bregovih reke je nekaj teras, ki so primerne za obdelovanje in bivanje.
Vas leži na levem bregu Save Bohinjke. Njen najstarejši del (izpred leta 1000) je Spodnja vas s farno cerkvijo sv. Marjete, kulturnim domom, pošto, trgovino, avtobusno postajo, podružnično osnovno šolo, vrtcem, gasilskim domom in gostilno. Le malce mlajša je Zgornja vas pod previsno skalnato Iglico, kjer je največja skupina hiš, penzion in dnevni bar. Najnovejši del vasi je Podklanec, ki je nastal v zadnjih sto letih okoli železniške postaje, ima pa tudi avtobusno postajo ter gostilno s turističnimi sobami. Dober kilometer naprej v smeri proti Bohinju, kjer se pod pečinami Babjega zoba in Galetovca začne soteska Štenge, je zaselek Obrne. Nad vasjo je zaselek Slamniki, ki se deli na lažje dostopen del imenovan Brezje z nekaj hišami nad pečino Iglice in na nekaj raztresenih gorskih kmetij s čudovitim razgledom na Deželo z Blejskim kotom. Na drugem bregu Save Bohinjke, visoko nad planoti pod Babjim zobom, leži vasica Kupljenik s staro romarsko cerkvijo sv. Štefana.
Panoramska slika Bohinjske Bele
Turistični prospekti o Bohinjski Beli
|
