Babji zob

  • zob.jpg
  • babji_zob_1.jpg
  • oreh.jpg

Vrh Babjega zoba, ki je ime dobil po značilni škrbini, ki izzivalno štrli iz njegove prepadne stene, je eden najmarkantnejših vrhov v masivni planoti Jelovice , saj je s svojo značilno obliko viden tako iz gora, ki obkrožajo Bohinj, kot tudi iz pobočij Karavank in Blejsko-radovljiške kotline


Pohod na vrh ni posebej zahteven in je primeren za dopoldnevni ali popoldnevni izlet. Zahteva pa seveda planinske čevlje in tudi nahrbtnik z nekaj pijače in jedače saj na poti ni planinskih postojank. Izhodiščna točka je na majhni vasici Kupljenik, do koder pridemo lahko peš ali tudi

z avtom po asfaltni cesti iz Bohinjske Bele, možen pa je tudi dostop do peš poti iz Bleda preko vasi Selo. Trud uro in pol dolgega vzpona je poplačan s čudovitim razgledom. Povsem na levi Ratitovec, malo naprej Soriška planina, ki se nadaljuje s celo verigo Bohinjskih gora od Črne prsti do Koble prek Rodice, Vogla do Podrte gore in Komne. 800 m pod nami se skozi Sotesko vije reka Sava Bohinjka, ki pod Bohinjsko Belo zavije desno in se v sotočju pod Radovljico zlije s Savo Dolinko v najdaljšo slovensko reko Savo. Nasproti nas se temnijo mogočni gozdovi visoke planote Pokljuke, nad tem pa kraljuje najvišja slovenska gora Triglav. Bled z Blejskim jezerom in otokom je kot na dlani globoko pod nami, obkrožen z Gorjanskimi in Blejskimi vasmi. Nad tem se pnejo v nebo Karavanke v vsej svoji veličini, ko na svojem skrajnem desnem robu preidejo preko Storžiča v Kamniške planine.

Pot nazaj je po isti poti, v eni uri pridemo nazaj na Kupljenik.Za celoten izlet lahko predvidevamo tri ure od izhodiščne točke na Kupljeniku , v kolikor izlet povežemo še z ogledom Babjezobske jame pa še tri ure več.

ANEKDOTA O BABJEM ZOBU

Stari ljudje pravijo, da na Jelovški planoti stara baba je živela. Nekateri so celo trdili, da je več kot stopetdeset let že imela, da čarovnica je bila, ki se skrivala je tam, češ drugače jo bi pogubili na grmadi. Baba je zelišče nabirala, s čarovništvom in napitki se je ukrvarjala ter v dolino svoje uroke je pošiljala. 

V dolini vsi so se babe bali, saj kadar je uroke pošiljala, nihče od kmetov ni upal na njivo ali v gozd, ker tam še danes hudičeva ježa preži, ki marsikaterega kmeta lahko zaradi njenih urokov takoj pogubi. 

Ko pa baba že bila je stara, ni več tako dobro zelišča nabirala, saj počasi že prihajal njen je čas. Nihče pa vedel ni koliko je stara, saj krepko čez sto jih je že nabrala. 

Nekega dne pa, ko dovolj zelišča ni nabrala, preko roba planote z jezo uroke je metala in glej babi stari spodrsne na planoti tej. In ko tako omahne v globine prostrane odkoder slišati je bilo še vedno njene uroke stare. In iz odmeva gora slišati urok bilo je celo v dolino: Jelovica ti ne boš strma kot prej, takoj škrbino naredi na mesti tej. 

In od takrat se vedno na koncu Jelovice, ki se zaključuje proti Bohinjski Beli vidi velik Babji zob, katerega že več sto let iz roda v rod vsi tako imenujejo. In v bližini še danes koča stoji, ki da lastnikov se zvrsilo že več je kot tri.