Bohinjska Bela

  • stavbna_dediscina_2.JPG
  • stavbna_dediscina_1.jpg
  • stavbna_dediscina_3.JPG
  • stavbna_dediscina_4.JPG
  • stavbna_dediscina2.JPG

V vasi se je zaradi dovzetnosti prebivalcev do kulturne dediščine, ohranilo veliko elementov, ki pričajo o življenju vaščanov pred nami.


PROSTORKA IN ZGODOVINSKA UMESTITEV

Bohinjska Bela, v osnovi povsem kmečka vas, je sestavljena iz večih skupin hiš: Spodnje ali Dolenje vasi, Zgornje ali Gorenje vasi in Podklanca, prvotno pa umeščena med potok Belco na severu in Črni studenec na jugu, na levem bregu Save Bohinjke, nekdaj Savice.

Skozi Belo je že za časa Rimljanov vodila pot proti Bohinju. Kasneje sta po dolini šli proti Bohinju dve poti, blejska gosposka je imela tisto na levi strani Bohinjke, radovljiška pa se je držala desnega brega. Te tovorniške poti je šele v zadnji polovici 18. stoletja nadomestila vozna cesta, za katero je imel največ zaslug Zois.

Dolenja vas je zgodovinsko najstarejši del. Po vsej verjetnosti je bilo nekaj prebivalcev tu že pred rimsko zasedbo, zagotovo pa je bilo nekje mlajše-dobno gradišče iz katerega posesti bržčas izvira kasnejših pet kmetij. Morda so začetniki prave vasi v desetem stoletju (ali še prej) iz rodu lipniških gradiščanov, kasnejših lipniško-radovljiških Ortenburžanov, pod katere in njih naslednike je Spodnja Bela spadala vse do zemljiške odveze v 19. stoletju.

Do zadnje četrtine 18. stol. je imela Spodnja vas 19 hip in šele po letu 1780 je število počasi naraščalo. Gorenja vas je skoraj gotovo nastala v 12. stol., potem ko so blejsko gospostvo pridobili briksenški škofje. Le-ti so najbrž omogočili kultiviranje in poselitev zemljišča pod skalnato Iglico in južno proti Podklancu. Leta 1250 je bilo v Zgornji vasi 9 kmetij in ena županska. Kmetije so se obdržale prav do zemljiške obveze. Od 16. stol.- naprej se je v Zgornji vasi začel oblikovati sloj kajžarjev. Z njimi se je pričelo intenzivnejše oglarjenje (železarstvo), pojavili pa so se tudi drugi poklici: strojar, usnjar, tesar, kovač, zidar, mlinar,.

Leta 1770 je bilo v Zgornji vasi 26 hiš. K Beli so sodili tudi Slamniki v velikosti dveh kmetij, sicer pa je bilo to naselje šestih hiš nad vasjo v pobočju Pokljuke, ki se je nadaljevalo nazaj v dolino, na Obrne, kjer je stala ob cesti proti Štengam in dlje v Bohinj zadnja kmetija na belanski strani, Obrnikar. Obrne zgodovina prišteva med mlajšo poselitev, vendar so pomisleki o tej časovni umestitvi upravičeni: ostanki rimske ceste, ledinska imena, stavbne oblike planinskih stanov, ... K Obrnam se zadnje čase prišteva tudi mlajše delavsko naselje, ki se je nekdaj imenovalo Strmine.

Najmlajši del Belanske vasi je Podklanec. Je iz začetka 20. stol., nastal pa je hkrati z gradnjo železnice in postaje na južnem delu belanskega polja. Tu je bila tudi žaga, v tridesetih letih pa so postavili še vojašnico. Kot železnica, sta tudi žaga in vojašnica omogočali zaposlitev, zato je Podklanec zlasti po drugi svetovni vojni, ko se je precej razširil, izrazito naselje delavcev in uslužbencev, zaposlenih v večjih bližnjih krajih z industrijo (Jesenice) in uradi.

Krajevna skupnost Bohinjska Bela zajema še naselje na desni strani Bohinjke Kupljenik, ki je postavljeno na pobočju Jelovice nad Babo. V vasi je 16 hišnih številk, vendar vse hiše niso več poseljene, število prebivalcev pa je od približno sto v petdestih letih 20 stol. padlo na približno trideset oseb. V vasici je podružnična cerkev Sv. Štefana, ki je po vsej verjetnosti precej starejša kot se je navajalo do sedaj (16. stol.). V vasi so bile nekdaj štiri kmetije, enajst kajžarjev, devet podložnih blejskemu gradu, eden otoški proštiji eden pa je bil od Sv. Štefana. Kmetije so morale obstajati vsaj leta 1380, ko je omenjena ortenburška (lipniški grad) desetina na "Kaplenigo".

Petelini, sončno ognjeni ptiči, so veljali za klicarje sonca in novega dneva, torej za znanilce luči. Kot do smrti nepopustljivi branitelji svojih kmečkih dvorov in varuhi kur so bili silovita prispodoba življenjske ice (in ognja v strehi). Njihovi krivci so bili znamenje punta in boja, ali pa so za strah in baharijo vihrali na pokrivalih tako kmečkih fantov , čarmanov-černetov in narodnih gardistov, kot nekdanjih vitezov, poznejših stražnikov in višjih oficirjev tja do presvitlega cesarja. Še danes je ponekod tvegano zavpiti: ″Pera dol!″ 
Petelin je poleg trikotne avreole (triangla) in ključev atribut varuha vrat nebeškega dvora. Že od davna velikokrat vrtljivo nameščen vrh zvonikov kaže, kam veter piše, vse več pa se teh starosvetnih merkljev v obliki lončenih kipcev spet pojavlja vrh čopov, trikotnih slemenskih zaključkov peter na strehah naših hiš. 

Pri nedavni obnovi se je na severozahodnem zunanjem hišnem zidu pokazala sicer bolj slabo ohranjena, a toliko bolj zanimiva slikarija , ki predstavlja razkurjenega rdečega petelina, oblikovanega iz kroga s piko. Slikarija je nastala pred letom 1700. 



(Odlomek- Zbornik, Bled 1000 let, članek J. Zupana)


SPLOŠNI ZGODOVINSKI PODATKI

Blejska podružnična cerkev svete Marjete je po letu 1788 imela stalnega duhovnika, od leta 1876 pa je bila samostojna fara, ki pokriva še Slamnike, Obrne in Kupljenik. Ko je leta 1818 hkrati s Spodnjo vasjo pogorela tudi mežnarija, so sezidali novo, a je bila kasneje v njej (1852. leta ustanovljena) osnovna šola vse do konca 1903, ko je bila odprta novozgrajena šola na sedanjem mestu. Od leta 1870 je na Bohinjski Beli delovala tudi pošta. 1904 je dobila telegrafsko, 1936 leta pa še telefonsko zvezo. Železnico so začeli graditi 1904. leta, prvi vlak je pripeljal 19. julija, redni promet pa je stekel 23.07.1906. Požar v Zgornji vasi leta 1896 je pospešil ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva leta 1898 in postavitev gasilskega doma 1899. Pred prvo svetovno vojno in po njej je imelo društvo svoj tamburaški zbor. Del belanskega gasilskega društva so sestavljali tudi člani s Kupljenika, ki so se kasneje osamosvojili. V prvih letih 20. stol. so belani poleg tamburaštva pričeli tudi z organiziranim kulturnim delovanjem v dramskem odseku in pevskem zboru, vendar je trajalo kar dve desetletji, da so kulturniki dobili svoj prostor na Rotovem skednju, kjer so potem prirejali dramske igre. Leta 1948 so odprli novozgrajeni Mladinski dom, ki svojo nalogo opravlja še danes. Leta 1780 je imela Bohinjska Bela okoli 330 prebivalcev. Leta 1822 je bilo na Beli 52 hiš, na Slamnikih in Obrnah 8, na Kupljeniku 14. Leta 1910 je bilo na Beli 110, na Slamnikih in Obrnah 12, na Kupljeniku 20 hiš. Danes je na Beli 171 stanovanjskih hiš, na Obrnah 18, na Slamnikih 7 ter na Kupljeniku 18. Število hiš narašča, ni pa tako s številom prebivalstva (posebno avtohtonega, katerega predniki so zapisani že v prvih urbarjih). Prirastek je negativen že nekaj časa, saj podatek iz Kraljevine Jugoslavije navaja za belansko župnijo (ki jo danes pokriva krajevna skupnost Bohinjska Bela) 756 duš, danes pa je število prebivalcev okoli 700.