BI RADI IZVEDELI VEČ?

ZNAMENJE MARIJE POMOČNICE NA KRAJU

Znamenje stoji na začetku vasi kot vstopna točka v vas Kupljenik. Z glavne ceste je vidno z bočne in zadnje strani, ker je bila ob postavitvi pot speljana na drugi strani.  Znamenje je zgrajeno kot kapelica odprtega tipa. V njem stoji kip Marije pomočnice. V župnijski kroniki  je prvič omenjeno v letu 1898. Znamenje naj bi bilo postavljeno po letu 1884, temeljito  obnovljeno in blagoslovljeno leta 1997

V kroniki je znamenje omenjeno v letu 1898, ko je opisan potek prošnje procesije,  ki je bila za križev teden. Pred tem letom naj  bi se procesija pričela ob tem znamenju na začetku vasi, tega leta pa je prvič krenila iz farne cerkve z Bohinjske Bele. Pri tem znamenju so jo pričakali domačini in se pridružili tudi z dvema lepima laternama. Prošnje procesije so se izvajale po tej trasi  vse do leta 1946.

Po ustnem izročilu naj bi znamenje postavili z denarjem, ki so ga  Kupljenčani zaslužili z delom pri kopanju poti s  Kupljenika preko Gradišča do jame pod Babjim zobom. To pot naj bi financiral znani hotelir z Mlinega - Petran. Po tej poti je  organiziral vodenje turistov in ogled jame.  Znamenje je bilo temeljito obnovljeno leta 1997. Obnovo so financirali prebivalci Kupljenika in nekateri že odseljeni vaščani.  Blagoslovil ga je župnik z Bohinjske Bele g. Anton Jakoš. Po izročilu naj bi na tem mestu prej stal križ.

Ta kraj, križ in kasneje kapelica, je včasih služil kot mesto slovesa od pokojnikov iz prvega dela vasi Kupljenik. Domačini so se od pokojnikov poslovili s posebnim obredom, ki so ga poimenovali: ODPUŠČANJE PROSIT.  Svojci pokojnika so naprosili osebo, ki je v imenu pokojnika prosila odpuščanja. Za pokojnike moškega spola je prosil moški, za ženske pa ženska. Zadnja oseba na Kupljeniku, ki je ob pogrebu prosila odpuščanja za oba spola je  bila Minka Ropret - Mašišnekova. Ta prošnja se je glasila približno takole: »Jaz prosim v imenu rajnega /ime pokojnika/ domače, sosede, prijatelje, znance in vse,  ki ste tukaj zbrani, da, če vam je rajni kaj hudega naredil, vas užalil, prizadel, rekel, mu odpustite in pozabite,  če ne zaradi drugega zaradi petih Kristusovih ran. Sledila je molitev Očenaša in Zdrave Marije. Po tem obredu so najožji svojci  še zadnjič pokropili krsto z blagoslovljeno vodo. Za pripravo znamenja, sveče in blagoslovljeno vodo so poskrbeli  Cuckovi (najbližji sosedi), ki so skrbeli tudi za krasitev kapelice.

BRSOV KRIŽ

Križ je postavil duhovnik Alojzij Rožič tik ob rojstni hiši na majhnem skalnem gričku, ki spominja na Golgoto. Križ je nizek in je postavljen na živi skali. Leseni del je bil že večkrat obnovljen. Mimo so včasih vodile prošnje procesije in pogrebni sprevodi.

Alojzij Rožič se je rodil 18. 6. 1840 pri Brsu na Kupljeniku. Bil je prvi duhovnik, ki je imel novo mašo na Bohinjski Beli (leta 1864). Kaplansko službo je opravljal na Bledu in po drugih krajih na Gorenjskem. Zadnja njegova župnija je bila Krašnja. To je župnija, iz katere je izhajal dolgoletni župnik na Bohinjski Bela g. Martin Drolc. G. Rožič je bil slabega zdravja, zato je odšel v samostan v Škofjo Loko, kjer je umrl 28. 9. 1906. Tam je tudi pokopan na mestnem pokopališču.

BRSOVO SLOPNO ZNAMENJE POD OBLAKOM

To znamenje je drugo najstarejše ohranjeno znamenje v blejski občini. Postavljeno naj bi  bilo okrog  leta 1684. Postavil ga je lastnik takrat velike kmetije na Kupljeniku, zato se tudi imenuje BRSOVO znamenje. Postavljeno je bilo na takrat Brsovi zemlji na tromeji sosednjih kmetij (Brsova, Oblakova, Primaščeva).

Znamenje je bilo temeljito obnovljeno leta 1998. Obnovitvena dela so strokovno vodili zaposleni iz  Zavoda za spomeniško varstvo Kranj. Strokovni vodja je bila ga. Nika Leban. Znamenje je bilo potrebno poravnati in popraviti temelje. Gradbena dela je opravil g. Miha Pelko - gradbeni mojster iz Ribnega. Restavratorska dela (odstranitev starega beleža) in poslikavo je izvedel akademski slikar Anton Marolt. Poslikave na znamenju so restavrirane, nove pa so podobe v nišah. Stare so bile tako poškodovane, da se ni dalo ugotoviti vsebine. Nove podobe so: v zahodni niši je  sv. Štefan, v severni sv. Florjan, v vzhodni Mati Božja z Jezusom in v južni sv. Lovrenc. Za obnovo strehe sta poskrbela Alojz Razinger - Rožičev in Anton Strgar - Jagrov. Znamenje je slovesno blagoslovil župnik z Bohinjske Bela g. Roman Kušar ob prisotnosti bogoslovca Janeza Burje - Šnetovega. Umetniški in zgodovinski pomen znamenja je predstavil  umetnostni zgodovinar iz Radovljice g. Cene Avguštin. Leta 2022 je leseno streho nadomestil skril. Za obnovo je ob pomoči vaščanov poskrbel g. Boštjan Razinger - Rožičev. Obnovo so v celoti financirali vaščani Kupljenika in krajani so na znamenje zelo ponosni.

Leto izgradnje sovpada s povečavo cerkve na Kupljeniku. V letu 1684 je bil k cerkvi prizidan zvonik. Lastnik Brsove kmetije je naprosil zidarje in umetnike, da so postavili in poslikali tudi to znamenje. V času nastanka tega znamenja naj bi pot na Kupljenik vodila z Bleda preko vasi Selo čez Koren. Takrat naj bi bilo to znamenje prvo v kraju, danes, ko cesta prihaja z druge strani iz smeri Bohinjska Bela, pa je zadnje v vasi. V času, ko je bil Kupljenik sestavni del fare Bled-Grad, kamor so tudi pokopavali vaščane, je verjetno služil kot kraj zadnjega slovesa prebivalcev Kupljenika. Kasneje je bil to kraj slovesa vaščanov drugega dela vasi. Pokojnike  so vozili po spodnji poti preko polja in ne skozi vas in mimo cerkve. Mimo tega znamenja je vodila tudi prošnja procesija.

Ob obnovi cerkve leta 2013 so v cerkvi odkrili enake okraske kot na tem znamenju, kar potrjuje starost. Starost so potrdili tudi strokovnjaki iz Zavoda za spomeniško varstvo.

ZNAMENJE NA KORENU

Kapelica stoji ob pešpoti s Sela preko Korena na Kupljenik na skalnem robu, od koder je prekrasen razgled na Savo Bohinjko, Bled, vasi okrog Bleda in okoliške hribe. Verjetno je bila postavljena kot obpotno znamenje k romarski cerkvi sv. Štefana na Kupljeniku. Zidana kapelica je bila postavljen v 50. letih 19. stoletja, kar je razvidno iz letnice 1857 na kovinski ograji. V njej je bil nameščen lesen križ. Po drugi svetovni vojni je začela propadati. Obnova se je pričela leta 2004 in zaključila z blagoslovom leta 2006.  Znamenje je poslikala akademska slikarka Maša Bersan Mašuk. V notranjosti kapelice je upodobljen sv. Boštjan, ki je zavetnik vaščanov Sela. Na zunanji strani, na čelu znamenja,  je freska sv. Valentina (Bavantina), ki je zavetnik in priprošnjik za vaščane Kupljenika.

Po legendi naj bi na Korenu stala Kupljeniška cerkev. V vojaški mapi iz leta 1763–1787 je na tem kraju označeno znamenje. Postavljena naj bi bilo v zahvalo za srečen  prevoz materiala s Sela preko Korena po zelo strmi in nevarni poti na Kupljenik. Material so potrebovali za obnovo cerkve na Kupljeniku. Ker je ostalo nekaj denarja in materiala pri gradnji cerkve, so ga porabili za pozidavo te kapelice.

Znamenje stoji na živi skali, kar je bilo vidno v prvotni kapelici, saj so bila tla skalnata. Kapelica je zelo velika. Po ustnem izročilu naj bi tako veliko kapelico zgradili zaradi prestavitve kipov, ki so prikazovali kamenjanje sv. Štefana iz cerkve. V cerkvi bi se postavil nov oltar. Do te premestitve ni prišlo. V kapelico je bil nameščen 1 m visok križ. Po drugi svetovni vojni je ta križ oficir, ki je služboval v vojašnici na Bohinjski Beli, odstranil in vrgel čez skalo, ki je pod kapelico. Našli so ga vaški otroci, ki so pasli živino. Visel je na  bukvi pod skalo. Ker je bil  poškodovan, so ga dali popravit k Barbiču na Bohinjsko Belo. Obnovljenega so obesili v cerkev na Kupljeniku, kjer je še danes. Uporabljal se je za prošnje procesije v maju. V znamenju so bile potem večkrat nameščene različne nabožne slike, vendar so bile hitro vse odstranjene in  zmetane čez skalo. Za urejanje znamenja in okrasitev z rožami so skrbeli Oblakovi, največ Oblakova Tona (Antonija Zupan). Zaradi skrunitve znamenja po 2. svetovni vojni zanj ni nihče več skrbel in je začelo propadati. Porušila se je streha, obok, propadalo je zidovje, zaraslo se je grmovje, tako da s poti skoraj ni bilo vidno.

 V samostojni Sloveniji so se vaščani odločili obnoviti znamenja v kraju. V letu 2004 se je pričela obnova tega znamenja. Najprej so očistili okolico, odstranili grmovje in drevje. V naslednjem letu so obnovi zidove, obok in postavili streho. Zidarska dela je opravil Anton Razinger (Rožičev Tonej). Pomagala sta mu Vinko Frelih in Jože Poljanec s Sela. Prepleskal ga je Rudi Šmid, za tesarska dela sta poskrbela Alojz in Boštjan Razinger (Rožičeva). Znamenje je poslikala akademska slikarka Maša Bersan Mašuk, Rusinja, ki živi v Ljubnem.

V notranjosti kapelice je upodobljen sv. Boštjan, ki je zavetnik vaščanov Sela. Po ustnem izročilu naj bi se temu svetniku na Selu zelo priporočali v obdobju, ko je v vasi umiralo veliko majhnih otrok. To potrjujejo tudi podatki v knjigi g. Siliča, ki opisuje Selo in prebivalce. Na freski sv. Boštjana je upodobljen sv. Duh v  podobi goloba. Po ustnem izročilu naj bi se temu svetniku na Selu zelo priporočali v obdobju, ko je v vasi umiralo veliko majhnih otrok. To potrjujejo tudi podatki v knjigi g. Siliča, ki opisuje Selo in prebivalce. Na freski sv. Boštjana je upodobljen sv. Duh v  podobi goloba.

Na zunanji strani, na čelu znamenja, je freska sv. Valentina (Bavantina), škofa, ki goduje 7. januarja. On je zavetnik in priprošnjik za vaščane Kupljenika. Verjetno so ga vaščani izbrali zato, ker je priprošnjik za živino kot tudi sv. Štefan, ki je zavetnik cerkve na Kupljeniku.

S financiranjem. obnove so poskrbeli vaščani, agrarna skupnost solastnikov Kupljenika, agrarna skupnost Sela, Občina Bled in Danica Šlibar (Hruminčeva iz Sela), ki je lastnica zemljišča, na katerem stoji kapelica. Blagoslovljena je bila zadnjo avgustovsko nedeljo leta 2006. Blagoslovil jo je takratni župnik na Bohinjski Beli g. Roman Kušar. Pri blagoslovu je sodeloval bogoslovec Luka Demšar iz Ribnega in cerkveni pevski zbor z Bohinjske Bele. Za bogat kulturni program so poskrbeli Rado Mužan iz Ribnega, Anton Šlibar s Sela in Lojze Ropret z Bele. Prisotna sta bila tudi takratni župan občine Bled g. Jože Antonič in predsednik sveta KS Boh. Bela g. Anton Kristan. Znamenje in obnovo je predstavil g. Karol Primožič. Hkrati z blagoslovom so obletnico delovanja praznovale predstavnice Društva žena in deklet na vasi občine Bled-Gorje. Za zabavo so poskrbeli glasbeniki  »Bevski oltajmerji«. Gasilsko društvo Kupljenik je poskrbelo za gostinsko ponudbo.

Zaradi lege, razgleda in lokacije ob pešpoti je kapelica zelo obiskana. Nekateri se tam samo ustavijo, mnogi pa zadržijo tudi dlje časa zaradi pozitivne energije.

SV. ANTON PADOVANSKI

Preprosto leseno znamenje je nameščeno na drevo. V lesenem okviru je slika sv. Antona Padovanskega. Napis na znamenju je: Sv. Anton Padovanski, pomočnik v vseh potrebah.

Znamenje stoji ob poti, ki vodi iz mesta z imenom Na kraju proti Martinci. Po pripovedovanju starejših je bil ta kraj izbran zato, ker je to mesto, kjer sonce obsvetljuje kraj vse leto. Za kraj Kupljenik, ki leži na osojni strani Jelovice je značilno, da v zimskem času nima sonca, zato naj bi domačini radi v zimskem času hodili na ta kraj. Tja so prihajali molit predvsem ob nedeljah popoldne. V bližini znamenja naj bi včasih stala tudi preprosta klopca, ki je omogočala počitek in molitev.

Smreko, na kateri je bilo nameščeno znamenje, je uničil lubadar. Tudi leseni del znamenja je bil dotrajan. Obnovljeno je bilo leta 2019. Novo leseno ohišje je izdelal Klemen Razinger, napis je obnovila Metka Burja, novo sliko je darovala Nežka Savernik - Cuckova, ki živi v Naklem. Obnovljeno znamenje je blagoslovil župnik na Bohinjski Beli g. Roman Kušar.

NI VEČ

MAŠIŠNEKOVA MARIJA

V notranjosti hiše Kupljenik 5  (si ni možno javno ogledati) hranijo lep kip Marije. Kupil ga je g. Jožef Ropret (Mašišnekov) v zahvalo za srečno vrnitev iz 1. svetovne vojne. Zaobljubil se je, da bo ob srečni vrnitvi pri hiši postavil kapelico. Dlje od nabave kipa ni prišlo.

ROŽIČEVO ZNAMENJE 

Okrog leta 1890 ga  je postavil lastnik Rožičeve kmetije. Stalo je na križišču spodnje poti in poti, ki vodi do Rožiča. Bil je zelo preprost lesen totem, na katerem je bilo leseno ohišje  s streho. V njem je visela slika. V petdesetih letih 20. stoletja je leseni totem zgnil, znamenje se je porušilo in lastnik ga ni obnovil. Včasih je mimo njega vodila prošnja procesija na Kupljeniku. Mimo tega znamenja so peljali tudi pokojnike iz zadnjega dela  vasi Kupljenik.

MARIJIN KIP V JAMI POD BABJIM ZOBOM

Po pripovedovanju starejših vaščanov je bil v jami pod Babjim zobom med kapniki postavljen približno 30 cm visok porcelanast kip Lurške Marije. Po pripovedovanju in domnevah ge. Alojzije Habjan (Oblakove) je ta kip v jamo verjetno postavil g. Jožef Ropret (Mašišnekov). On je bil vodič v jamo pred in po 1. svetovni vojni. Obiskovalci jame so se ob njem ustavljali, včasih kaj zapeli in zmolili. Po 2. svetovni vojni je bil kipec odstranjen. Podatkov, kdo in kdaj ga je odstrani, ni.

Vir: ustno izročilo, Alojzija Habjan, Davorin Bernard, kronika župnije Bohinjska Bela.